Ko gre za stroške elektrike, in to tako v gospodinjstvih kot v podjetjih, je letos ključna beseda omrežnina. Spremlja jo strah pred višjimi računi, in to predvsem pri tistih, ki ne vedo, kako se pravzaprav lotiti učinkovitega upravljanja porabe energije v podjetju. Sprememba obračunavanja omrežnine je sicer za podjetja, ki imajo priključke oziroma merilna mesta z več kot 43 kilovati obračunske moči, začela veljati prvega oktobra letos. Omrežninski zakon je namesto dosedanjih dveh blokov za omrežnino za porabljeno energijo prinesel tudi pet časovnih blokov za omrežnino za obračunsko moč in omrežnino za preneseno energijo, ki imajo velik vpliv na ceno obračunske moči. Za gospodinjstva in podjetja z manjšo obračunsko močjo bodo spremembe začele veljati dve leti kasneje.

Je zapleteno? Vsekakor.

Še posebej, ker je uravnavanje porabe znotraj časovnih blokov zahtevno, tako da je najprej treba razumeti tematiko, nato pa še znati upravljati moč električnih porabnikov. Le malokdo ve, kakšno moč za delovanje potrebuje posamezna naprava, pa naj govorimo o razponu enega kilovata v primeru manjših gospodinjskih uporabnikov, 11 kilovatov pri polnilnici za električne avtomobile ali recimo sto oziroma več kilovatov, kakršna je moč tiskarskega stroja v podjetju.

In kaj pravijo pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja (SODO)? Da odjemalcev letos omrežnina po novem ne bo stala nič več kot lani in predlani, saj da je ta izračunana tako, da bo v blagajno prinesla enake prihodke. Drugačna pa bo razdelitev stroškov za omrežnino. Doslej smo večino stroška omrežnine plačali glede na porabljeno energijo, torej količino porabljenih kilovatnih ur, le manjši del pa je šel na račun priključne moči. Po novem pa večino stroška omrežnine odpade na omrežnino za moč, ki jo plačamo glede na dogovorjeno moč in jo lahko močno povečajo konice, ki jo presegajo.

Po izračunu SODO bodo gospodinjski odjemalci, ki letno povprečno porabijo štiri megavatne ure elektrike, plačali za 2,41 evra oziroma odstotek manj omrežnine kot pred omrežninskim zakonom. Če bi novi obračun omrežnine veljal vse leto, bi tak odjemalec ob nespremenjeni rabi omrežja na letni ravni plačal 11,91 evra oziroma pet odstotkov manj omrežnine kot v letu 2023. Poslovni uporabniki pa bodo plačali več.

Kot pravijo v SODO, je težko določiti, koliko več, saj so razlike v obračunski moči med podjetji zelo velike. Podjetja imajo namreč različno število naprav, te pa delujejo z različnimi močmi. Zato pri SODO samo ocenjujejo, da bo mesečni strošek podjetij višji za 9 do 15 odstotkov. Poudarjajo pa, da je delež stroška omrežnine na računu za elektriko v podjetjih bistveno manjši kot pri gospodinjskih uporabnikih in dosega le štiri odstotke celotnega zneska oskrbe z elektriko. Vsaj tako je bilo doslej.

Nekaj nasvetov

Da se boste lažje znašli med 15-minutnimi bloki in ocenami SODO, smo pripravili nekaj primerov in šopek nasvetov, kako lahko preprosto optimizirate delovanje svojih naprav, se izognete konicam in ohranite razumne stroške elektrike. Novi obračun omrežnine namreč odjemalcem ponuja možnost precejšnje optimizacije omrežninskih stroškov. Seveda pa to ni tako enostavno kot prej, ko je na strošek vplivala le poraba.

Sprejeti je treba dejstvo, da največji del stroška omrežnine po novem prihaja iz obračunske moči in konic, ki presegajo dogovorjeno obračunsko moč. Za podjetje je torej pomembno, da naprave delujejo znotraj dogovorjene obračunske moči.

Če jo boste redno presegali, bo to zelo drago. V primeru, da podjetje vsak delovni dan, torej 20-krat na mesec, dogovorjeno obračunsko moč v prvem bloku preseže za 60 kilovatov, bo mesečna kazen v višji sezoni 870 evrov, v nižji pa 210 evrov, letno torej 5160 evrov.

Konice lahko obvladujete, to pa lahko počnete na različne načine, ročno ali digitalno. Če se jih denimo lotite ročno, so vaše možnosti naslednje:

1. Najpreprosteje je, da dogovorjeno obračunsko moč spremenite z 200 na 260 kilovatov. To bo sicer vaš letni strošek elektrike povišalo za 1286 evrov, kar je manj, kot znašajo prej navedene kazni. To je najbolj enostavno, obenem pa je to druga najdražja možnost. Prva najdražja je, da ne naredite nič.

2. Verjamemo, da podjetje vodite odgovorno in stremite k optimizaciji stroškov na tak način, da to ne vpliva na delovanje naprav, strojev … Zato se lotite iskanja prihrankov. V konicah ročno zmanjšujete moč največjega porabnika – recimo proizvodnega stroja. Pri polovični proizvodnji je to v redu. Kaj pa, ko boste zasuti z naročili? V času polnih naročil bo to vplivalo na zmanjšanje proizvodnje izdelkov. Boste kupce pustili čakati nanje, boste izgubljali posel?

3. Razmišljajmo naprej. Kaj pa, če v času dražjega omrežninskega bloka enostavno izključite nekaj manjših porabnikov, klimatske naprave za prostore in hladilni sistem za stroje ter tako v tem času zagotovo ostanete pod določenimi 200 kilovati? Na ta način dodatnega stroška za omrežnino ne bo, toda delavci tarnajo, da je v proizvodnji prevroče, stroji se pregrevajo in čez teden dni potrebujejo resen servisni poseg, račun zanj pa znaša nekaj tisočakov. Torej ne!

Kaj sploh še ostane?

Pri nadaljnjem iskanju scenarijev me ustavi Dušan Lukič, strokovnjak za mobilnost in energetiko ter vodja razvoja in inovacij znamke MOON v podjetju Porsche Slovenija. »Načina za upravljanje energije sta dva, najbolje pa delujeta, če ju izvajamo skupaj.« V mislih ima tako imenovana peak shaving in peak shifting.

»Peak shaving pomeni, da porežemo konice odjema, torej zmanjšamo največjo moč odjema v 15-minutnem intervalu znotraj posameznega bloka. Z regulacijo naprav poskušamo doseči, da se, denimo, ne vklopijo vse naenkrat oziroma ne delujejo vse hkrati s polno močjo. Peak shifting pa pomeni, da naprave, ki so sicer zelo močne in imajo visoke konice, poskušamo premakniti v cenejši omrežninski blok. Toplotna črpalka recimo deluje na polno zunaj dražjega bloka, avtomobil se polni zunaj dražjega bloka … Skratka, porabimo vse kilovate, ki jih potrebujemo, recimo za polnjenje električnega vozila, a to počnemo v cenejših blokih.«

Kot pravi Lukič, je idealno, da izvajamo oba procesa, in ko je to le mogoče, konice premaknemo v cenejši časovni blok in se tako izognemo prevelikim doplačilom omrežnine. »Ko pa to ni mogoče, pazimo, da znotraj bloka čim bolj zmanjšamo konice, ki so v resnici 15-minutna povprečja, tako da je tu kar nekaj manevrskega prostora. To početi ročno pa je v praksi zahtevno in kdaj celo nemogoče,« še poudari in pojasni s primerom: »Pomislite, da imate v podjetju nekoga zaposlenega za to, da se ukvarja z optimizacijo porabe energije. Lahko se kdaj zmoti in nekaj mesecev zapored za en sam dan zgreši rezanje konic v 15-minutnem bloku. Stal vas bo plačo, prihrankov pa ne bo ustvaril. Lahko pa upravljanje prepustite sistemu optiMOON. To je sistem za celovito energetsko upravljanje v vašem objektu, ki stalno spremlja vašo porabo in proizvodnjo elektrike, optimizira porabo ter vam omogoča, da maksimalno izkoristite moč, ki jo imate na razpolago.«

»Cena naprave optiMOON je nižja od izračunanega stroška preseganja moči v le enem mesecu, kar pomeni petsto evrov in še nekaj evrov za montažo. OptiMOON omogoča nadzor in varno upravljanje pametnih porabnikov z Modbus ali drugo podprto povezljivostjo, kot so sodobne toplotne črpalke ali klimatske naprave, polnilne postaje za električni avto, sistem za upravljanje pametnega doma, ki nadzoruje in upravlja manjše porabnike, ter seveda spremlja odjem objekta iz omrežja na števcu. Poleg tega sistem upravlja še alternativne vire električne energije (sončna elektrarna, hišna kogeneracija) in hranilnike elektrike,« pojasni Lukič. »Za manjše odjemalce ali gospodinjstva z bolj preprostim sistemom imamo na voljo še približno sto evrov cenejši optiMOON lite, ki lahko meri in nadzoruje do tri naprave,« dodaja.

Drug primer se nanaša na podjetja s sončnimi elektrarnami. V Sloveniji je takšnih že veliko in ni redkost, da morajo tista, ki imajo sklenjeno pogodbo o dobavi in prevzemu električne energije glede na borzne cene, v času negativne cene elektrike, ob koncih tedna, plačevati za oddajanje energije v omrežje. V primeru vgradnje sistema optiMOON to ni več potrebno. Dobavitelj elektrike, agregator vam pošlje signal o negativni ceni elektrike (ali pa jo optiMOON sam odčita iz podatkov z borze), optiMOON pa za ta čas izključi sončno elektrarno. Tako se izognete stroškom za oddano energijo.

»Sistem optiMOON v našem podjetju upravlja 40 polnilnic za električne avtomobile in sončno elektrarno ter nadzoruje vse druge porabnike. Poleg tega, da reže konice, prav tako varuje pred preobremenjenostjo, tudi posameznih delov električnega omrežja v objektu,« opiše Dušan Lukič primer dobre prakse. Pomembno pa je, poudari, da imajo podjetja realna pričakovanja. Če morajo naprave v podjetju stalno delovati z določeno močjo, obračunske moči ne bo mogoče zmanjšati brez dodatnih naprav, denimo brez hranilnika električne energije, ki bo ublažil moč odjema iz omrežja v času najvišje cene omrežnine.

»Kakšen je varčevalni potencial sistema optiMOON v vašem podjetju, vam lahko pomagamo ugotoviti s pregledom in določanjem kritičnih točk v omrežju. Takrat tudi lahko določimo, kakšni so realni prihranki s pametnim oziroma digitalnim uravnavanjem energije.«

»Omrežninski zakon je prinesel nova pravila. Strošek omrežnine namesto porabljene elektrike v največji meri določa odjem v kratkih časovnih blokih oziroma njegove 15-minutne konice. Te lahko v praksi porežemo z manjšanjem moči odjema in poskušamo naprave z visokimi konicami premakniti v cenejši omrežninski blok. To početi ročno pa je v praksi zahtevno in marsikdaj celo nemogoče. Zato so tu ustrezni digitalni sistemi, kot je optiMOON.« Dušan Lukič, vodja razvoja in inovacij znamke MOON v podjetju Porsche Slovenija