»Prometa res ne obvladujemo«
Kako do zelenega prehoda, kakršnega si Slovenci zaslužimo? Pogovarjali smo se z odličnim poznavalcem tega področja, dr. Slavkom Ažmanom, vodjem poslovnega upravljanja v Porsche Slovenija.
V vinskem poslu ste uspešno že vrsto let. Kako ste pravzaprav začeli?
Leta 1991 sem še kot mladenič začel iskati možnosti za svojo življenjsko pot. Bolj po naključju sem prišel do prijatelja, ki je iskal prave zgodbe za vinski posel, in sem se pridružil. Najprej sem začel z distribucijo in skladiščenjem, leta 2001 pa stopil na samostojno pot prodaje vina. Iz majhne podružnice smo razvili uspešen posel in danes lepo delamo.
Ste velik poznavalec in verjetno tudi sam ljubitelj vin. Ste bili to že prej ali je to prišlo s poslom?
Ljubitelj vin sem bil že prej, je pa zgodba, ki jo imamo zdaj, seveda povsem drugačna. V teh 30 letih je za nami ogromno preizkušanja vin, degustacij, razvoja vinskih kart za gostinstvo – z vsem tem pridobivaš izkušnje. Poleg tega imamo tudi zelo veliko stikov z vinarji, slovenskimi in tujimi, s čimer dobivamo še dodatna poglobljena znanja. Tako da sem zdaj res kar dober poznavalec vin in vsega, kar je povezano z vinom.
Ves ta čas ste se razvijali. Kaj vas žene?
Drži. Posel smo ves čas razvijali, od začetka, ko sva dva zaposlena skrbela za vse, do danes, ko zaposlujemo dvajset sodelavcev. Osebno me žene misel na prihodnost, to, da imava z ženo zelo pridne, preudarne otroke. Vsi so v poslu skupaj z nami in to je največji dar, ki sva ga dobila. To je tudi naša zgodba – nekaj, kar dobiš v dar od narave, se čutiš nekako dolžnega razvijati naprej. Zato smo razvili tudi svojo blagovno znamko Dar sonca.
Kdaj pa ste začeli s svojo blagovno znamko?
Približno pred desetimi leti smo kot prvo pod znamko Dar sonca ponudili malvazijo in je še zdaj zelo uspešna. Postopoma smo dodajali druga vina, ki prihajajo iz različnih pokrajin Slovenije. Je pa naša zgodba drugačna, na nek način posebna. Naš pristop je, da najdemo majhnega vinarja z izjemnim vinom, ki ga ne more prodajati ali ga iz nekih razlogov ne ponuja na trgu, in razvijemo vino skupaj z njim.
"Zelo priljubljena so sveža, lahkotna, pitna vina. Velik porast imajo penine, zelo hitro prihajajo tudi ekološka vina. Vsi gremo nazaj k naravi."
Nam lahko zaupate kakšno zanimivo zgodbo vinarja, ki je razvijal vino z vami?
Težko izpostavim le eno, saj so nam vse enako pomembne. Lahko pa jih predstavim nekaj, iz katerih je razviden naš pristop. Že dolgo sodelujemo z Dušanom Troštom iz Vipavske doline in zdaj vsako leto napolnimo približno 20.000 steklenic njegove malvazije, kar je lepa količina za Slovenijo. Iz Vipavske doline imamo še druge manjše vinarje, na primer Radivoja Lisjaka, ki nam polni cabernet franc. Potem lahko omenim rose Dušana in Marka Kristančiča iz Brd, ki sta sicer znana vinarja, vendar roseja sama ne delata za trg. Posebna je tudi zgodba, ki jo imamo s kletjo Vina Koper, z njihovimi bariki. To so vina, zorjena v hrastovih sodih, niso sveža vina, so vina za staranje. Njihova barika merlot in cabernet polnimo v steklenice magnum, to so zelo dobra vina.
Pod blagovno znamko Dar sonca delate torej tako z majhnimi vinarji kot z uveljavljenimi, vedno pa gre za posebna vina.
Tako je. Razvijamo posebna sodelovanja, hkrati pa skrbimo za to, da imamo v ponudbi raznolika vina, da pokrijemo celo Slovenijo. Vinogradi v Sloveniji so neverjetno lepa zgodba. Vsaka pokrajina ima svoje posebnosti, svoj značaj. Potem je še vsak vinar zgodba zase. Za nas je to občudovanja vreden posameznik s človeško roko, trto in zemljo, iz katere le on zna narediti svoje vino. Tako da je vsako vino nekaj posebnega. Mi te manjše vinske zgodbe povežemo in širimo naprej.
V kolikšni meri vino odraža značaj vinarja?
V celoti. Pri določenih vinarjih, ko pridemo do njih, v njihove kleti, že vnaprej vemo, kakšno bo vino. Ker si vsak vinar zamisli, kakšno vino želi imeti. Nekateri so svetovljani, veliko hodijo po svetu, pokušajo najboljša vina iz različnih pokrajin in jim želijo čim bolj približati svoj potencial, drugi delajo drugačne zgodbe.
Kaj pa naš okus? Se je spreminjal?
Z razvojem globalizacije se vse spreminja. Spreminja se kultura, življenjski slog in seveda tudi pivci. So vedno bolj ozaveščeni, več potujejo, se izobražujejo. Tako se spreminjajo tudi trendi. Z mojimi komercialisti se vedno pogovarjamo o tem, da morajo spremljati modo in avtomobile. Ti se ves čas spreminjajo in osebno se mi zdite pravi umetniki, da na vsake toliko časa ponudite nov avtomobil. Pri vinu je enako, vedno je treba nekaj dodajati, nekaj osebnega. Vsako leto je vino tudi drugačno, ker je letina drugačna, narava je drugačna. Je pa vino ves čas v trendu.
Kdo določa trende, kupci, vinarji, gostinci, distributerji?
Vzajemno vsi skupaj, najbolj pa so pomembna mednarodna ocenjevanja vin. Tam se zbere vsa svetovna elita, okuševalci, novinarji, vinarji, distributerji …, in tam se ustvarja veliko trendov.
Kakšna vina pa so priljubljena danes?
Zelo priljubljena so sveža, lahkotna, pitna vina. Velik porast imajo penine, zelo hitro prihajajo tudi ekološka vina. Vsi gremo nazaj k naravi.
"Stroškov praktično nimam, do zdaj sem še vse kilometre prevozil z elektriko iz domače polnilnice."
Je na spremembe okusov vplivala tudi pandemija?
Pravzaprav je zapiranje javnega življenja, ki je prišlo s pandemijo, prineslo tudi nepričakovano spremembo na vinskem trgu. Prišlo je do večje širine. Večji poudarek je bil na spletni prodaji, ljudje so imeli morda malo več časa raziskovati zgodbe, bolj so spoznavali raznolikost in to, da se k vsaki hrani postreže drugo vino. Že nekaj časa opozarjam gostince, da ne morejo imeti samo ene vrste malvazije, sivega pinota …, da morajo imeti širino. V Sloveniji imamo neverjetno bogato vinsko zgodbo, po drugi strani pa, ko pridemo v nek lokal, ugotovimo, da ima v ponudbi samo pet različnih vin. To se zdaj spreminja. V restavracijah so ogromno naredili na promociji Slovenije z dobrimi kuharji in Michelinovimi zvezdicami in razširila se je tudi vinska ponudba. Upam, da bo šel ta trend naprej, tudi v manjše bare in to se že dogaja. Več dobrih vin bo, več različnih penin, belih, rdečih vin, tudi tujih, da lahko primerjamo in vidimo, da slovenska vina nič ne zaostajajo.
Ste pandemijo občutili tudi v podjetju?
Večji del našega posla, približno 70 %, je usmerjeno v gostinstvo. Ob zaprtju smo se morali hitro preoblikovati, če smo se želeli obdržati. Nismo odpuščali, veste, dobrega delavca je težko dobiti. Za hiter preobrat se moram zahvaliti mladi generaciji, Roku in Luciji, ki sta hitro oskrbela spletno stran in smo na spletu nadoknadili upad.
Kaj vse obsega vaša dejavnost?
Naša dejavnost je prodaja vina. Zastopamo približno 90 blagovnih znamk slovenskih vinarjev in vse več tudi tujih vinarjev. Približujemo se 50 znamkam tujih vin, za kar skrbi sin Rok, ki se je zelo dobro vključil v naš tim. Del naše ponudbe so tudi žgane pijače, gini, viskiji in podobno. Skupaj imamo približno 1.500 vrst različnih vin in žganih pijač. Temu dodajamo še olivna olja, bučna olja, hrano kot pršut in sir, kozarce in druge pripomočke.
Vse, kar potrebujemo za uživanje v vinu?
Tako je.
Ljubitelji vina verjetno raje kupujejo v specializirani spletni trgovini kot v veleblagovnici.
Pri nas imamo velik izbor izdelkov, s katerimi si sami napolnite košarico. Poleg tega mi kupljeno lepo zapakiramo in če se le da, dostavimo z lastnimi prevozi, da imamo direkten stik s kupcem. Veste, če naročite vino za neko posebno priložnost, za katerega ste pripravljeni odšteti nekaj več, je pomembno tudi, kako pride do vas. Celotna izkušnja, do takrat, ko kupec dobi vino v roke, mora biti do potankosti izpeljana tako, kot misliš, da mora biti. To je enako kot pri avtomobilih. Ne boš zadovoljen samo s praznim sedežem, mora biti celota.
"Trajnost mi pomeni to, da poskrbimo za to, da bo naš planet tudi v prihodnje ostal enako gostoljuben do nas, kot je danes. Verjamem, da mora vsak prispevati, kar pač lahko. Zato sem tudi kupil električni avtomobil Audi e-tron."
Kako dobra so slovenska vina?
Naši vinarji so neverjetni, zelo dobro spremljajo ves svetovni trg in so odlični. V Sloveniji imamo tudi res dobre pogoje, raznolikost pokrajin in pridelamo krasna vina. To nam dokazujejo tudi številna mednarodna priznanja. Nič ne zaostajamo za svetovnim vrhom, mogoče z določenimi vini zaostajamo le pri cenah.
Ko ste začeli, verjetno slovenska vinska zgodba še ni bila tako močna kot danes. Kdaj se je razvila?
Dobri vinogradniki so bili že prej. Čurin, Kristančič, Movia, Lisjak Radivoj, tudi zadružne kleti so bile vedno v vrhu – Ormoška klet, Vina Koper, Vipavska Klet, ki je že leta 1992 naredila zelo priznan vinjak letnik ‘72. Mi imamo samo še dve steklenici tega vinjaka na zalogi in dosega visoko ceno. To so bile že takrat drzne poteze, po osamosvojitvi pa so prišli številni manjši vinarji, delavni, ekskluzivni, z mladostnim zagonom in v mladi Sloveniji naredili res dober preporod.
Bi lahko izpostavili kakšno izjemno slovensko vino, ki bi moralo biti v kleti ljubitelja vin?
Izpostavim lahko našo spletno trgovino, tu lahko izbirate izjemna vina (smeh). Bi pa mogoče vseeno enega izpostavil. To je šipon ledeno vino letnik 2004 slovenske vinske kleti PRA-VinO Čurin-Praprotnik, ki je bilo regionalni šampion centralne in vzhodne Evrope na ocenjevanju Decanter leta 2007. To je izjemno vino, prvi tak šampion v Sloveniji.
Omenili ste še en pomemben trend v zadnjem času, to so ekološka vina. Vinarji so vsak dan v stiku z naravo, v bistvu zelo odvisni od narave. Ali menite, da so bolj ekološko ozaveščeni?
Res je, vinar je zelo povezan z naravo in vedno si prizadeva, da pride do najboljšega grozdja. Vse se začne v vinogradu, vinarji želijo Slovenijo, trajnostno deželo, ki ohranja naravne danosti, in pri ekoloških vinih smo med najboljšimi v svetu. Vedno več je kmetij, ki se odločajo za ekološko pridelavo, in mislim, da imamo zelo lep izbor slovenskih ekoloških vin.
"Naši vinarji so neverjetni, zelo dobro spremljajo ves svetovni trg in so odlični. V Sloveniji imamo tudi res dobre pogoje, raznolikost pokrajin in pridelamo krasna vina."
Se podnebne spremembe že poznajo pri pridelavi vin?
Občutimo jih vsi in če jih ne bomo umirili, bomo imeli velik problem. Pri pridelavi vin se pozna, če je več sonca, več toplote, posledično več sladkorja in višji alkoholi v vinu. Napreduje pa po drugi strani tudi tehnologija, digitalizacija in verjamem, da se bodo vinarji prilagodili.
Kaj pa vam osebno pomeni trajnost?
Zelo pomembna mi je. Veste, že od mladih let ob nevihtah občutim neko nelagodje in tega je vedno več. Če mi sami ne bomo naredili nečesa, da se podnebne spremembe ustavijo, si ne predstavljam, kakšen bo svet v prihodnosti. Trajnost mi pomeni to, da poskrbimo za to, da bo naš planet tudi v prihodnje ostal enako gostoljuben do nas, kot je danes. Verjamem, da mora vsak prispevati, kar pač lahko. Zato sem tudi kupil električni avtomobil e-tron.
Zakaj ste se odločili ravno za to vozilo?
E-tron mi je bil všeč oblikovno. Poleg tega imam rad, da je izdelek eleganten, da je izdelan do potankosti. Ta avtomobil mi omogoča gotovost, ki jo daje znamka, ima neko posebno lepoto in tudi hitrost, kadar jo želim. Pospešek je neverjetno hiter. Rad se vozim elegantno in ta avtomobil je neverjetno udoben. Z njim grem lahko na stranske poti pa tudi na športno cesto. Kaj naj rečem, e-tron je res top avtomobil.
Vaša izkušnja električne vožnje je torej zelo pozitivna.
Zelo zadovoljen sem. Pred približno petimi leti je kupec prišel k nam z električnim avtomobilom druge znamke in mi ga je dovolil preizkusiti. Seveda je bil hiter, ampak pogrešal sem neko eleganco. E-tron pa ima vse, kar potrebujem. Elegantnost, udobje, je tih, hiter.
Pravi avto za vijuganje med vinogradi v spokojnosti narave, kajne?
Lahko bi rekli tako. Kot sem omenil, je tih, manj si moteč v naravnem okolju, je pa tudi zelo primeren za poljske poti. Kadar obiščem našo manjšo kmetijo, samo dvignem svoj e-tron in se brez problema zapeljem po poljski poti. E-tron je pač narejen za udobje in eleganco na vseh vrstah cest.
"Posel smo ves čas razvijali, od začetka, ko sva dva zaposlena skrbela za vse, do danes, ko zaposlujemo dvajset sodelavcev. Osebno me žene misel na prihodnost, to, da imava z ženo zelo pridne, preudarne otroke. Vsi so v poslu skupaj z nami in to je največji dar, ki sva ga dobila."
Ne bi šli nazaj na avtomobil z notranjim zgorevanjem?
Za svoj osebni avtomobil gotovo ne. V družini imamo sicer več avtomobilov, žena ima Q3 Sportback in se kdaj zapeljem tudi z njenim. Osebno pa ne, saj sem hrepenel po takem avtomobilu. Všeč mi je velikost, udobnost. Ko greš na pot, ti ni treba skrbeti, da se boš moral na poti ustaviti na bencinskem servisu in potem s sabo nositi vonj po nafti. Z električnim avtomobilom tega ni, si gospod. Zame je to čudovito vozilo, povsod po Sloveniji lahko grem z njim, do vsakega vinarja. Tudi polnilnic je vedno več, čeprav sem ga do zdaj še vedno polnil doma. Ob tem moram omeniti tudi prihranke. Stroškov praktično nimam, do zdaj sem še vse kilometre prevozil z elektriko iz domače polnilnice.
Ste veliko na poti?
Veliko. Zaradi svojega dela obiskujem veliko restavracij, naše kupce, vinarje.
Ali Audi ustreza tudi vašemu značaju?
Audi je blagovna znamka mojih sanj še iz mladih let. Svoj prvi avtomobil, to je bil Audi 80, sem kupil še pred 18. letom in so me kar malo čudno gledali, ko sem na dražbi karamboliranih vozil na carini v Ljubljani licitiral zanj. Že takrat sem si želel, da bi lahko nekoč s prodajalcem izbral Audi po svojih željah: barvo, sedeže, dodatno opremo. To sem tudi dosegel in od takrat je znamka Audi vedno z mano. Zame je Audi športen, eleganten, prepričljiv, na videz neverjetno lep.
Kateri pa je bil prvi Audi, izbran povsem po vaših željah?
To je bil A6 allroad. Zelo zadovoljen sem bil z njim in sem ga kasneje prepustil otrokom. Audi bomo težko zamenjali s kako drugo znamko.
"Všeč mi je velikost, udobnost. Ko greš na pot, ti ni treba skrbeti, da se boš moral na poti ustaviti na bencinskem servisu in potem s sabo nositi vonj po nafti. Z električnim avtomobilom tega ni, si gospod."
Tako kot ljubezen do vina ste otrokom predali tudi znamko Audi?
(Smeh.) Pri naši hiši ti štirje krogi kar vztrajajo, zelo smo zadovoljni s celotno storitvijo Audi Slovenija, pa tudi skupine Porsche Slovenija. Všeč mi je, da bomo lahko doma naredili tudi sončno elektrarno, za kar bodo poskrbeli pri znamki Moon, da bomo lahko samooskrbni. Mislim, da so v skupini Porsche Slovenija edini v Sloveniji, ki lahko to ponudijo in to je velika prednost za nas. Da dobiš na enem mestu vse, kar potrebuješ za električno mobilnost in da si lahko bolj trajnosten.
Bi lahko glede na lastnosti izbrali vino, ki bi se najbolj skladalo z znamko Audi?
Moj izbor bi bil dober modri pinot. Ta vina so elegantna, niso robustna, so lahka, vrhunska. Najboljši modri pinoti dosegajo najvišje cene na svetu in mislim, da bi se dobro skladal z znamko Audi.
Se v Sloveniji pridela dobri modri pinot?
O, seveda. Na primer znamke Pavo ali Carolina, Verus ima čudovit modri pinot, pa Tilia. To je res edinstvena sorta vina. Že po barvi, viskoznosti je čudovito vino, ni marmeladno, je elegantno. To je vino za vsako priložnost in tudi tistim, ki ne pijejo radi rdečega vina, bo všeč.
Preberite več
»Prometa res ne obvladujemo«
Kako do zelenega prehoda, kakršnega si Slovenci zaslužimo? Pogovarjali smo se z odličnim poznavalcem tega področja, dr. Slavkom Ažmanom, vodjem poslovnega upravljanja v Porsche Slovenija.
Subvencije za nakup e-vozil za prav vse pravne osebe
Borzen je tudi za pravne osebe objavil razpis za subvencije za naložbe v nakup novih ali rabljenih vozil na električni pogon. Do subvencije so odslej upravičena prav vsa podjetja.
Odslej višje subvencije za nakup e-vozil
Borzen je objavil novi javni razpis za subvencije fizičnim osebam za nakup električnih avtomobilov.